»Izbrana kakovost – Slovenija« skozi oči rejca Branka Klenoveška

Branko Klenovešek v shemi »izbrana kakovost« prepoznava pomembno priložnost za ohranjanje slovenskega kmetijstva in zaupanja potrošnikov. Verjame, da certifikat »izbrana kakovost – Slovenija« odraža pravo vrednost lokalne hrane ter povezuje ljudi z domačim okoljem in načinom življenja na podeželju.

Branko Klenovešek je rejec iz hribovitega dela Slovenije, ki svojo kmetijo vodi s predanostjo in globokim razumevanjem pomena lokalne pridelave. Kot eden izmed nosilcev dopolnilne dejavnosti in član upravnega odbora kmetijske zadruge Sevnica pozna realnost slovenskega kmetijstva z obeh strani – z vidika malega pridelovalca in večjega sistema. Zanj »izbrana kakovost – Slovenija« ni zgolj certifikat, ampak izraz spoštovanja do slovenskega podeželja, rejcev in tradicije. 

Kaj za vas pomeni znak »izbrana kakovost – Slovenija«?

Znak »izbrana kakovost – Slovenija« pomeni nekaj posebnega, nekaj boljšega. Na žalost pa se bojim, da bo v Sloveniji kmalu zmanjkalo živine, primerne za shemo»izbrana kakovost«. Manjše kmetije se zapirajo, večje pa nimajo več krav dojilj, ki bi dale slovenske teličke. Za shemo »izbrana kakovost« mora biti žival rojena, rejena in zaklana v Sloveniji. Teh slovenskih živali pa je čedalje manj.

Kako vpliva shema »izbrana kakovost« na vaše delo?

Mi smo ‘hribovska’ kmetija, zato shema na naše delo ne vpliva posebej. Sistem, ki ga moramo upoštevati, je kompleksen, poleg običajnega knjigovodstva moramo voditi tudi dodatne evidence za označbo »izbrana kakovost – Slovenija«. Menim, da bi bilo treba ta sistem nekoliko poenostaviti, saj imajo nekateri starejši kmetje s tem težave. 

Pozitivna stran sheme je, da poleg ostalih lastnosti jasno izpostavlja slovensko poreklo mesa, kar je izredno pomembno. Namreč pomembno je, da se kupec tega dejstva zaveda.  

Zakaj menite, da je pomembno, da celotna dobavna veriga sledi viziji in vrednotam sheme »izbrana kakovost«?

Zato, da ne prihaja do goljufij, ponarejanja dokumentacije in s tem zavajanj. Na primer če moja telička zraste na 800 metrih nadmorske višine, naj bo tako tudi označena na trgovski polici. Izredno pomembno je tudi, da je sledljivost zagotovljena od rejca do potrošnika.

Kaj bi želeli sporočiti javnosti o vaši vlogi v prehranski verigi?

Kot kmet – rejec sem na začetku dobavne, prehranske verige. Delam predvsem iz ljubezni do živali, pa tudi zato, ker od tega živim. Če se posvetim eni sami živali, moram zanjo pokriti stroške elektrike, goriva, svojega dela – to je moj osnovni dohodek. Pomembno je, da se kmetijstvo ohranja in še dodatno spodbuja. Danes se vse bolj centralizira – kmetije so ali usmerjene v mlečno proizvodnjo ali v pitanje. Krav dojilj je čedalje manj, saj je finančno zelo zahtevno – dobiček lahko pride šele po enem letu. Potrebna sta potrpežljivost in velika osebna vlaganja.

S kakšnimi izzivi se srečujete pri zagotavljanju kakovosti? (npr. krma, subvencije, sodelovanje z kmetijsko svetovalno službo, vpliv lokalnega okolja)

Osebno nimam posebnih izzivov – smo ‘hribovska’ kmetija in večino hrane za živali pridelamo sami. Pazimo, da živali ne zaužijejo preveč nevoluminozne krme. Dodajamo le nujno potrebne vitamine za osnovno življenje. Glede subvencij je pozitivno, da dobim dodatne točke pri nekaterih razpisih. Lokalno pa se trudimo, da zemljo obdelujemo še naprej in s tem ohranjamo žive vasi – to je zame izredno pomembno. Se pa zavedam, da so izdelki z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« nekoliko dražji in si jih nekateri, z minimalno plačo, ne morejo privoščiti.

Kako vaš kmetijski pristop in posebnosti lokalnega okolja pripomorejo k temu, da vaše živali dosegajo standard sheme »izbrana kakovost«? 

Kot sem že omenil, živali hranimo pretežno z naravno krmo, dodajamo le osnovne vitamine. Živali so v naravi, živijo z naravo in to veliko pripomore, da so zdrave in je zato tudi kakovostnejše meso.

Katere spremembe ste morali uvesti na kmetiji, da bi dosegli standard sheme »izbrana kakovost«? Ali je to zahtevalo veliko truda? Ste pridobili dodatna sredstva?

Na naši kmetiji dodatnih oz. bistvenih sprememb nismo uvajali. Denarnih sredstev iz te sheme nismo prejeli, smo pa dobili dodatne točke, ko sem jaz na razpisu kandidiral kot mladi prevzemnik. Tudi nekega dodatnega truda za nas ni bilo, ker predpisane zahteve že izpolnjujemo. Po mojem mnenju v Sloveniji že okoli 80 % kmetij dosega višje standarde, brez večjih prilagoditev. 

Vas vključitev v shemo »izbrana kakovost« spodbuja k nadaljnjemu razvoju in napredovanju v panogi?

Da. Če je mlečna proizvodnja in pitanje v upadanju, me to spodbuja k preusmeritvi v rejo, da bomo imeli slovenske teličke. Shema me motivira, da se razvijam naprej.

Kje vidite največje izzive in priložnosti za shemo »izbrana kakovost«?

Priložnost vidim v tem, da bi se bolj usmerili nazaj k temeljem – več krav dojilj, več slovenskih telet, ki jih lahko kmetje prodajo naprej za pitanje. Izziv pa je, kako to dejansko izpeljati.

 Kako si predstavljate razvoj trga in povpraševanja v prihodnjih letih?

Težko bo. Ne samo za kmete, tudi za lokalne predelovalce. Meso z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« je nekoliko dražje, a veliko potrošnikov na žalost išče čim cenejšo hrano, ki pa je uvožena in ne more biti lokalna niti kakovostna.

 Kako imate urejeno prodajo?

Vse klavne živali prodajam preko KZ Sevnica v lokalno klavnico, kjer se naše meso trži pod znakom »izbrana kakovost – Slovenija«. Težko konkuriramo na razpisih javnih zavodov, saj so cene nižje pri tistih, ki ponujajo uvožene surovine. Ker sem tudi član upravnega odbora KZ Sevnica, se trudimo prijavljati na razpise javnih zavodov, a pogosto z našimi cenami ne moremo konkurirati različnim grosistom, ki hrano uvažajo. Žalostno je, da v lokalni osnovni šoli skoraj ni lokalne hrane, čeprav je ta na voljo tik ob šoli.

 Kaj bi sporočili potrošniku, da bi se lažje odločil pri nakupu, zakaj naj kupuje slovensko hrano? 

Potrošnik naj se zaveda, da pri slovenski hrani ni dolgih transportnih poti – tako pri živali kot pri mesu. V Sloveniji lahko meso pride iz klavnice do trgovine v dveh urah, kar pomeni veliko večjo svežino, ki je pri tej surovini izredno pomembna. Zelo pomembna je tudi sledljivost – vsak lahko preveri, iz katere kmetije prihaja meso.
Z nakupom slovenske hrane neposredno podpiramo domačega kmeta in delo pridnih rok slovenskega kmeta. Kmet od maja do septembra spremlja živali na pašniku, kjer imajo živali veliko prostora, svež zrak, svežo krmo, drugo polovico leta pa je potrebna skrbna nega in hranjenje. Dobro bi bilo, da bi bilo še več oglasov o proizvodih z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« v medijih – saj vsak kmet za promocijo sheme plačuje prispevek, zato želimo, da se to še bolj izpostavi in predstavi prednosti, da se bodo potrošniki lažje odločali za slovensko hrano.

Preberite tudi:

• Chef Marko Magajne: »izbrana kakovost – Slovenija« je osnova vrhunske kulinarike
• Janko Skube iz KZ Sevnica: vstop v shemo »izbrana kakovost« je priložnost za vse